Čiščenje avtomobila je nujen opravek, ki je nekomu v veselje, drugemu pač malo manj. Bistvenega pomena pa je, da se čiščenja lotimo premišljeno, saj lahko sicer storimo več slabega kot dobrega za svoje vozilo. V mislih imamo čist in bleščeč avtomobil, nikakor pa ne prask v laku.
Čeprav dobronamerno, lahko kaj hitro naredimo katero izmed osnovnih napak, ki poškodujejo lak ali barvo, prav tako pa je lahko po končanem čiščenju avtomobil lisast in ne brezhibno sijoč. V resnici sploh ni zapleteno, le držati se je potrebno nekaterih osnov in o njih razmišljati pred pričetkom čiščenja.
1. Neustrezna čistila in krpe
V naglici se še posebej tisti, ki jim je čiščenja vozila bolj breme kot veselje, odločajo za bližnjice, ki pa jih lahko drago stanejo. Namesto da bi po ustrezen šampon in ostala čistila ter pripomočke zavili v specializirano trgovino, le-te poiščejo kar doma.
Čistilo iz kuhinje ne bo ustrezna tekočina za vlivanje v vedro vode. Prav tako pa boste z odsluženimi kuhinjskimi krpami in drugimi rečmi zgolj še otežili delo samim sebi ter povzročili morda celo kakšno poškodbo na avtomobilu. Vedno izberite krpo iz mikrofibre, ki je izdelana tako, da onemogoča vlečenje nečistoč za seboj, kar počno običajne krpe.
2. Čiščenje od spodaj navzgor
Največ trdih nečistoč, kot so pesek, kamenčki, blato in celo kovinski delci, se nahaja na spodnjem delu avtomobila, zato nikoli ne čistimo od spodaj navzgor temveč obratno. Najprej je na vrsti pranje strehe, nato postopoma vse do podvozja.
3. Uporaba iste gobice
Za pranje avtomobila navadno uporabljamo gobico, ki je na videz seveda popolnoma čista. Za vsak slučaj jo še nekajkrat speremo pod tekočo vodo, a to nikakor ne pomeni, da je popolnoma čista. Drobni kamenčki in drugi trdi delci se zadržujejo v porah in lahko ob nadaljnji uporabi poškodujejo lak in barvo na avtomobilu.
Nikoli ne čistimo celotnega avtomobila z isto gobico, ampak za spodnji del s pragovi in kolesi uporabljamo drugo kot za čiščenje pločevine. Prav tako naj nam ne bo žal zavreči stare gobice in kupiti nove. Strošek bo precej nižji od praskic na avtomobilu.
4. Čiščenje na soncu
Lepo vreme je eden izmed pogojev, ki nas pritegne k pranju avtomobila, a početi to na soncu je napaka. Potem ko vozilo zmočimo in operemo, se površina na neposrednem soncu že prične sušiti. Ker je takšno sušenje vedno hitrejše od naših rok, ki s krpo odstranjujejo vodo, je rezultat lisasto vozilo.
5. Napačno čiščenje stekel
Tudi za stekla potrebujemo posebna čistila in krpo iz mikrofibre, sicer bodo slabo očiščena in na soncu celo moteče lisasta. Prav tako stekel ne čistimo pod sončno svetlobo, saj se čistilo posuši na njih, še preden do tja pridemo s krpo.
Za čiščenje ne uporabljamo starih, odsluženih krp, ki so po možnosti še mastne in za seboj puščajo nitke in druge sledove. Primerne za čiščenje stekel so krpe iz mikrofibre. Preglednost je osnova varnosti za vsakega voznika, zato naj bodo stekla vedno brezhibno čista.
Kako ravnati po odhodu iz avtopralnice?
Četudi se z avtomobilom zapeljemo v avtopralnico, to še ne pomeni, da se naše delo tam konča. V profesionalnih ročnih avtopralnicah bodo seveda poskrbeli, da bomo v roke dobili popolno očiščeno vozilo brez vseh napak. Kadar pa zavijemo na avtomatsko oziroma na »krtače«, pa bo naše vozilo potrebovalo še nekaj nege.
V prvi vrsti se je potrebno po izhodu iz avtopralnice ustaviti na kakšnem osenčenem mestu in dobro pobrisati vodo s pločevine. Pred tem odpremo vsa vrata, da odvečna voda odteče. Poskrbimo še za stranska ogledala in vsekakor očistimo vsa stekla, ki so bila zgolj oprana in slabo posušena. Velja opozoriti še na eno zadevo. Stekel vsaj 2 do 3 ure ne odpiramo, sicer bodo ponovno umazana zaradi vode in nečistoč, ki se še niso odtekle.
